T1.1 Projektni management
Projektni vodja ima pomembno nalogo nudenja podpore pri delu in izvajanje nadzora in koordinacijo dela vseh projektnih partnerjev. DOPPS kot projektni vodja ima nalogo načrtovanja in organiziranja dela, finančne in tehnične podpore in reševanja problemov. Vsak projektni partner je zadolžen za izbor koordinatorja projekta znotraj svoje delovne ekipe, ki bo zadolžen za koordinacijo dela med vsemi projektnimi partnerji z ostalimi koordinatorji, koordinacijo dela znotraj nalog projektnega partnerja in poročanje projektnemu vodji.
T1.2 Partnerski sestanki
Tekom projekta so načrtovani redni sestanki predstavnikov vseh projektnih partnerjev za nemoten, učinkovit in produktiven potek dela in posledično opravljanje projektnih nalog. Tekom projekta se bo izvedlo vsaj štiri sestanke v živo in vsaj dvakrat letno sestanek prek spleta, po potrebi se bo sestanke izvedlo večkrat.
T1.3 Sestanki z deležniki
Vsako projektno leto se bodo v organizaciji DOPPSA, izvedlo sestanek z vsemi deležniki. Med deležniki spadajo različni predstavniki investitorjev, energijskih združb, lokalnih političnih združenj, lovskih družin in zveze za prosto letenje. Na sestankih se bo predstavilo napredovanje projekta in sproti reševalo morebitne zaplete pri izvedbi nalog.
T1.4 Načrtovanje After-LIFE varstva
Ob koncu projekta bomo pripravili “po projektni načrt varstva” (v slovenski in angleški različici, v tiskani in elektronski obliki). Ta dokument bo začrtal nadaljevanje in razvoj aktivnosti, ki so se začele v okviru projekta, ter zagotovil dolgoročno upravljanje območij tudi po njegovem zaključku.
Načrt bo vseboval glavne cilje, predvidene aktivnosti s časovnim in finančnim načrtom, prioritetami in odgovornimi organizacijami. Pripravil ga bo DOPPS, pregledali pa ga bodo tudi vsi ostali upravičenci, po potrebi tudi ključni deležniki in pristojni organi, povezani z njegovo izvedbo.
T2.1 Študija selitvenih in ekoloških koridorjev in določitev občutljivih območji
V tej študiji bomo zbrali vse razpoložljive podatke o ciljnih vrstah v ekološkem koridorju, izdelali statistični model in z njim raziskali dodatna območja s potencialnimi ozkimi grli. Študija bo služila kot osnova za nalogo T3.2. S karto občutljivosti bodo hkrati predstavljena najpomembnejša območja, ki bodo vključena v ekološki koridor, ter območja z vetrnimi elektrarnami in rekreacijsko rabo.
Študija bo podlaga za nadaljnje vključevanje teh območij v upravljavske načrte (T3.2.1) ter za ureditvijo rekreacijske rabe zračnega prostora (T3.2.3), prav tako pa bo uporabljena v komunikacijskih in ozaveščevalnih dejavnostih v sklopu delovnega paketa 4 in 7. To znanje je ključno, saj je na tem območju načrtovanih veliko novih vetrnih elektrarn, hkrati pa je rekreativna raba zračnega prostora (jadralno zmajarstvo, padalstvo) v zadnjem času postalo zelo priljubljeno. Morebitne vplive rekreacijskega letalstva na ptice selivke, je zato potrebno preučiti. Študijo bo izvedel DOPPS.
T2.2 Študija ohranitvenega stanja beloglavega jastreba in dostopnosti hrane
Ta študija bo služila za pripravo na izvršitev naloge T3.2 – Ohranjanje ekološkega koridorja. Pomanjkanje hrane je ena glavnih groženj za ciljno vrsto – beloglavega jastreba. Zato bomo zbrali razpoložljive podatke za vsa SPA območja v projektu. Študija bo zajemala vse ključne prehranjevalne lokacije za to vrsto, količine naravno razpoložljive mrhovine ter oceno toksikoloških tveganj (zastrupitev zaradi veterinarskih farmacevtskih sredstev ali namernega zastrupljanja).
Rezultati študije bodo posebej pomembni za podnaloge T3.2.4 ter T3.2.5. Prav tako bo študija podala odgovor na vprašanje, ali so na tem območju krmišča potrebna ali ne.
T2.3 Navodila za monitoring trkov in smrtnosti zaradi električnega udara
Pripravljen bo podroben priročnik za monitoring, ki bo vseboval standardizirane postopke za spremljanje elektrokucije z droni in psi, obe metodi sta bistveno učinkovitejši od človeškega iskanja. Ker so nekatera območja težko dostopna (npr. tam, kjer daljnovodi prečkajo skalnate predele), ki so ob enem tudi pomemben gnezditveni prostor za veliko uharico, je kombinacija obeh metod ključnega pomena.
Priročnik bo določal velikost vzorca, ravnanje z opremo, terenske tehnike, zbiranje in analizo podatkov. Uporabljen bo pri nalogi T5.1, pripravila pa ga bo organizacija DOPPS v sodelovanju z EP.
T2.4 Priprava na nalogo T3.1 Preprečevanje smrti zaradi električnega udara
V tej nalogi bomo identificirali območja, ki izstopajo kot obstoječi ali potencialni ekološki ponori za ciljne vrste v projektu. Zbrani podatki bodo vključeni v prostorski model, in sicer podatki o elektrokucijah, ki so bili zabeleženi naključno, ter podatki, ki jih zbirajo elektrodistribucijska podjetja. Na podlagi tega modela bomo določili območja, kjer je potrebna prenova infrastrukture. Načrt bo uporabljen pri nalogah T3.1.1 in T3.1.2 Pripravila ga bo organizacija DOPPS v sodelovanju z EP.
T3.1 Preprečevanje smrti zaradi električnega udara in trkov z elektrovodi
T3.1.1 Sanacija elektrovodov
V območjih SPA Kras, SPA Vipavski rob, SPA Snežnik – Pivka in SPA Banjšice bo s plastičnimi izolacijskimi kapicami opremljenih 1000 srednjenapetostnih drogov, dodatnih 150 pa v območju SPA Ljubljansko barje. S tem bomo preprečili elektrokucijo ciljnih vrst ptic, še posebej gnezdečih velikih uharic ter selitvenih beloglavih jastrebov in rdečenogih postovk. Pri namestitvi se bodo upoštevali predpisani postopki (načrtovani izklopi dobave energije ipd.).
Vsi nameščeni izolatorji bodo evidentirani v GIS bazi podatkov. Nalogo bo v SPA Kras izvedlo podjetje EP, v območju SPA Ljubljansko barje pa s pomočjo zunanjih izvajalcev. DOPPS bo kot svetovalec pomagal pri določitvi ustreznih območij za namestitev izolatorjev, na podlagi rezultatov naloge T2.4
T3.1.2 Razvoj varnega srednjenapetostnega elektrovoda
Kot prototip bo razvit varen srednjenapetostni drog, pri čemer bo 10 takšnih drogov nameščenih v SPA Kras (T3.1.2) s strani podjetja EP. Razlogi za to so enaki kot pri nalogi T3.1.1.
Razvoj teh na novo zasnovanih drogov predstavlja dolgoročno rešitev problema elektrokucije. Prototip bo služil kot model, ki ga bo mogoče uporabljati tako na lokalni kot regionalni ravni.
T3.1.3 Označevanje visokonapetostnih elektrovodov na SPA Ljubljansko barje
V okviru naloge T3.1.3 bo najbolj občutljiv del območja SPA Ljubljansko barje, kjer gnezdijo veliki škurh (Numenius arquata) in se selijo rdečenoge postovke (Falco vespertinus), označen s posebnimi oznakami, ki bodo preprečevale trke ptic v daljnovode.
Označen bo odsek v skupni dolžini 3 km. Oznake bodo nameščene z dronom, kar omogoča, da bo daljnovod med namestitvijo ostal v celoti operativen.
Oznake bodo prosto vrtljive in z odsevnimi površinami različnih barv.
T3.1.4 Sprejemanje obveznih smernic za preprečevanje smrti zaradi električnega udara
Združenje distribucije električne energije Slovenije (GIZ) bo izdalo obvezne tehnične smernice za izolacijo in izgradnjo varnih daljnovodnih drogov. Ta naloga bo zagotovila obvezno standardizacijo rešitev za preprečevanje elektrokucije ptic.
Smernice bodo vključevale tipe izolacij in standardizirane nove drogove. Na ta način bomo zagotovili dosledno uporabo ustreznih drogov in izolacij tako na lokalni kot regionalni ravni. Nalogo bo izvedlo podjetje EP v sodelovanju z DOPPS. Gre za dolgoročno rešitev problema na državni ravni, saj bodo vsa nova elektroenergetska omrežja in vse prenove daljnovodov morale slediti tem smernicam. Povprečna življenjska doba daljnovodov je ocenjena na približno 30 let, zato se periodično obnavljajo, kar pomeni, da bo sčasoma vsa infrastruktura prilagojena tem standardom.
T3.2 Naravovarstvo v ekološkem koridorju
T3.2.1 Upravljalski načrti v Parku Škocjanske jame in Triglavskem narodnem parku
Vključitev ekološkega koridorja v posebna varstvena območja (SPA), bo vključena v upravljavske načrte naravnih parkov – Parka Škocjanske jame in Triglavskega narodnega parka. To bo omogočilo sprejetje ustreznih ukrepov tako znotraj osrednjih delov parkov kot tudi v vplivnih območjih zunaj parkov.
V Triglavskem narodnem parku bo v akcijski načrt za upravljanje obiskov vključena regulacija padalstva in drugih zračnih športov, medtem ko bo v Programu za varstvo in razvoj Parka Škocjanske jame upoštevana varstvena vloga ekološkega koridorja. Naloge bo izvedel DOPPS v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in Parkom Škocjanske jame.
T3.2.2 Vključitev podatkov o občutljivih območjih v strateški načrt o obnovljivi energiji
Rezultati projekta (izboljšana občutljivostna karta identificiranih ozkih grl in migracijskih koridorjev) bodo vključeni v obstoječo študijo občutljivosti in strokovno dokumentacijo ter vključeni v karto v obliki “enotne kontaktne točke”. Točka bo vključevala karto z najbolj primerljivimi območji za obnovljive vire energije, kar bo omogočilo pomoč zainteresiranim strankam pri administrativnih in drugih postopkih za postavitev in delovanje objektov za proizvodnjo obnovljivih virov energije. Prostorski podatki bodo dodatno spodbujali skrbno načrtovanje, postavitev in rabo obnovljivih virov energije na občinski in nacionalni ravni.
Vključitev teh podatkov bo izvedena s kabinetnim delom in lobiranjem s strani DOPPS.
T3.2.3 Dogovor z ZPLS (Zveza za prosto letenje)
Po zaključku naloge T2.1, ki se nanaša na študijo migracije v ekološkem koridorju in oceno občutljivih območij, bo organizirana delavnica in terenski obisk kritičnih točk v sodelovanju s ZPLS – Zvezo za prosto letenje. Cilj te podnaloge bo dogovor s ZPLS, da bodo iz rekreativne rabe zračnega prostora izvzeta območja, kjer jadralstvo in letenje motita gnezdenja ptic in njihove migracije. To podnalogo bo izvedel DOPPS.
T3.2.4 Priročnik za presojo vpliva na okolje znotraj koridorja
Dolgoročni učinki bi morali biti upoštevani v skladu z določili 6. člena Direktive o habitatih in ustrezno nacionalno zakonodajo, vendar se redko uporabljajo v ocenah vplivov na okolje (OIE). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je pripravljen uporabiti priročnik za OIE (enega izmed rezultatov projekta), ki predpisuje vključitev dolgoročnih učinkov na posebna varstvena območja (SPA) in ciljne vrste tega projekta. To podnalogo bo izvedel DOPPS, uporabila pa se bo tudi v okviru naloge T3.2.1.
T3.2.5 Priporočila za upravljanje znotraj območji Nature 2000
Pripravljena bodo priporočila za upravljavski načrt za območja Natura 2000 Ta priporočila bodo vključevala primeren način upravljanja in območja, kjer ni dovoljeno izvajanje različnih škodljivih dejavnosti v projektnih SPA. To podnalogo bo izvedel DOPPS.
T3.2.6 Mednarodni koordinacijski komite
Koordinacijski odbor za ohranjanje ekološkega koridorja bo odgovoren za usklajevanje vseh ohranitvenih aktivnosti ob ekološkem koridorju za selitvene ptice. To bo vključevalo aktivnosti v Italiji (rezervat Lago di Cornino), Sloveniji in Hrvaški, pri čemer bo vključeval tudi usklajevanje z novim LIFE projektom SUPport na Hrvaškem. Člani odbora bodo po en predstavnik iz vsakega partnerja (DOPPS, ZRVSN, park Učka, BIOM, Lago di Cornino, JU Priroda). Naloge odbora so spremljanje del na koridorju med projektom, izmenjava podatkov idej in dobrih praks ter priprava poročila in predlogov za nadaljnje aktivnosti po zaključki projekta. Aktivnosti odbora bo organiziral DOPPS.
T3.3. Vzpostavitev krajinskega parka
T3.3.1 Priprava
Pripravljalna faza za vzpostavitev naravnega parka zajema pripravo strokovnega predloga za zaščito. Po zakonu bo to nalogo opravil Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
T3.3.2 Vzpostavitev
Akt o ustanovitvi novega naravnega parka bo pripravljen, predstavljen in široko obravnavan v lokalni skupnosti (kot je predvideno v T4.2). Akt bo sprejet do konca projekta. Novi regionalni/naravni park bo obsegal najmanj 40 km² (4000 hektarjev). Natančna velikost in organizacija parka bosta določeni v pripravljalni fazi; park bo bodisi “krajinski park” bodisi “regijski park” v skladu z zakonom.
T4.1 Komunikacija s širšo javnostjo in šolami
Naloga zajema širjenje informacij o projektu in projektnih dosežkih, ter ozaveščanje javnosti o problematiki in rešitvah. V ta namen bo postavljenih več informacijskih tabel, spletna stran projekta ter portal za telemetrijo. Preko medijev bo objavljenih deset člankov o rezultatih projekta v nacionalnih časopisih, izvedeni bosta tudi dve televizijski oddaji, dva članka v regionalnih časopisih in pet radijskih pogovorov. DOPPS bo organiziral pet predavanj za širšo javnost in dva raziskovalna tabora za mlade. V parku Škocjanske jame bodo izvedli štiri delavnice in dve terenski delavnici za šole, ter 3 študentske terenske delavnice. Izdelan bo tudi promocijski material, kot so plakati, promocijski videi, brošure, majice, kape, zvezki in tematske številke revije Svet ptic, Acrocephalus in revije parka Škocjanske jame. V sklopu projekta bo organiziranih tudi pet popisov velike uharice za širšo javnost, postavljeni bosta tudi dve živi kameri na gnezdih velike uharice.
T4.2 Komunikacija o novem krajinskem parku
Občina IB bo pripravila komunikacijski načrt, v katerem bomo opredelili glavne principe komuniciranja o ohranjanju narave, ciljne skupine, ključna sporočila ter vrsto in število komunikacijskih aktivnosti, ki jih bomo izvedli, zlasti s lokalnimi deležniki. Razvili bomo ime in vizualno identiteto parka. Za izboljšanje ravni znanja in ozaveščenosti o pomenu ohranjanja habitatov in vrst (Natura 2000) bomo organizirali in izvedli 15 dogodkov – delavnic za širšo javnost, deležnike in učence iz sedmih osnovnih šol in ene srednje šole v občini. Občina IB bo organizirala dva 4-dnevna tabora za študente in dva 3-dnevna tabora za osnovnošolske in srednješolske učence. Na taborih bomo povabili študente različnih disciplin, saj pričakujemo, da bodo prinesli dodatne predloge za učinkovitejše dosego ciljev ohranjanja narave. Opremili bomo štiri vstopne točke v nov park, ki se nahajajo na južnem robu zaščitenega območja, kar bo prispevalo k večji prepoznavnosti projekta, izobraževanju, ozaveščanju ter prepoznavanju konkretnih neposrednih koristi projekta za lokalno skupnost. Za promocijo parka bo posnet dokumentarni film in več tematskih videov, izdelane bodo brošure in letaki. V občinskem časopisu bo objavljenih pet prilog, v mestnem prostoru Ilirske Bistrice bo postavljena tudi fotografska razstava območja.
T4.3 Medprojektno mreženje
V okviru projekta so predvidena dva obiska in izmenjava izkušenj s podobnimi projekti LIFE, ki jih bodo izvedli vsi partnerji. Načrtujemo obisk naslednjih projektov:
Projekt LIFEwithVulturesCY in projekt LIFE SafeLines4Birds.
T5.1 Monitoring smrtnosti zaradi električnega udara z droni (brezpilotnimi letalniki) in psi
V okviru te naloge načrtujemo obsežno spremljanje elektrokucije s pomočjo termovizijskih dronov in psov v SPA Kras. Izvedli bomo monitoring pred in po montaži izolacijskih kap na drogove. S tem bomo lahko spremljali učinkovitost izolacije. Poleg tega bomo izvajali tudi spremljanje s psi in primerjali rezultate spremljanja z droni. Na koncu te naloge bomo pripravili poročilo z ocenjenim učinkom izolacije. Spremljanje bo izvajal DOPPS, pri čemer bo EP nudil pomoč.
T5.2 Popisi ptic v ekološkem koridorju
Izvedli bomo te raziskave na treh točkah, in sicer 40 dni v treh projektnih letih. Opazovanja bodo izvedena z opazovanjem in analizo zvočnih posnetkov. To nalogo bo izvajal DOPPS s pomočjo prostovoljcev, ki bodo opravili večino opazovanj.
T5.3 Telemetrija velike uharice, kačarja in beloglavega jastreba
V okviru te naloge bomo opremili 6 velikih uharic, 2 kačarja in 10 beloglavih jastrebov s telemetrijskimi sledilniki, za spremljanje gibanje po migracijskih poteh in v območjih SPA. To nam bo omogočilo, da natančno določimo lokacijo ekološkega koridorja in spremljamo gibanje teh vrst znotraj tega koridorja. Lov beloglavih jastrebov bo potekal na območju Lago di Cornino, kjer se bomo osredotočili na posameznike s hrvaškimi obročki, ki so pogostejši uporabniki koridorja. Za lov bomo uporabili pasti na vstop. Za sledenje bomo uporabili GPS-GSM naprave s sončnimi paneli in sistem za montažo na nogo. Lov velikih uharic in kačarjev bo izvedeno na območju, kjer bodo nameščene zaščite na električnih vodih, saj želimo spremljati učinkovitost teh ukrepov za zmanjšanje tveganja na električnih vodih. Za lov obeh vrst bomo uporabili Bal-chatri mreže, za sove pa bomo uporabili GPS-VHF oddajnik. To nalogo bo izvajal DOPPS.
T5.4 Predstavitev ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI)
Dinamični obrazci bodo izpolnjeni neposredno v portalu za financiranje in javna naročila skupaj z ostalo aplikacijo.
T6.1 Strategija trajnosti, ponovljivosti in uporabe
Za maksimiranje vpliva našega projekta, zagotavljanje široke uporabe rezultatov projekta in zagotovitev sprejemanja razvite rešitve, bomo pripravili podrobno strategijo za ponovitev in prenos. Pripravljen bo načrt za nadaljno izolacijo strednjenapetostnih elektrovodov, načrt nadaljnjih dejavnosti v ekološkem koridorju in načrt za odnose z javnostjo. Strategijo bodo pripravili vsi partnerji, koordiniral pa jo bo DOPPS.
T6.2 Priročnik za vzpostavitev ukrepov na Kvarnerju in Učki gori na Hrvaškem
Kot ukrep ponovitve bo priročnik prilagojen tudi za uporabo na Hrvaškem v območju migracijskega koridorja, ki ga obravnava projekt, in bo preveden v Hrvaščino. Delavnica z zainteresiranimi iz Hrvaške bo izvedena pred dokončanjem priročnika. Na delavnici bodo sodelovali JU Natura, Ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter Biom (BirdLife Croatia).
T6.3 Določitev občutljivih območji na Kvarnerju in Učki gori na Hrvaškem
Zbrali bomo vse razpoložljive podatke o vrstah, ki jih obravnava projekt, v širšem ekološkem koridorju v Kvarnerju in Učki na Hrvaškem ter pripravili statistični model. Naredili bomo zemljevid občutljivosti območja, ki bo prikazoval območja, ki se uporabljajo za ekološki koridor, ter območja, namenjena vetrnim elektrarnam in rekreaciji, skupaj z podrobno oceno teh območij. Ti podatki so potrebni, saj so v tem območju načrtovani številni novi vetrni parki, poleg tega pa je v zadnjem času zelo priljubljena rekreativna raba zračnega prostora. Študijo bo izvedel DOPPS. Pred dokončanjem priročnika bo izvedena delavnica z zainteresiranimi iz Hrvaške, na kateri bodo sodelovali JU Natura, Ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter Biom (BirdLife Croatia).
T7.1 Diseminacija na strokovnih naravovarstvenih dogodkih
Rezultati projekta bodo predstavljeni na vsaj dveh mednarodnih konferencah s področja varstva narave, na primer na konferenci EBCC (Evropski svet za popis ptic) in konferenci EOU (Evropska ornitološka zveza). Konferenc bodo obiskali predstavniki DOPPS-a in Škocjanskih jam.
T7.2 Regionalna konferenca na temo električnega udara
DOPPS bo organiziral konferenco za repliciranje rezultatov projekta v regiji Alpe-Adrija-Balkani, s prisotnostjo vsaj 20 udeležencev iz vsaj 5 držav v regiji, predvsem iz energetskega sektorja. Na konferenci bomo predstavili predvsem tehnološko rešitev za izolacijo stebrov in inovativne nove stebre ter transformatorje, pa tudi njihov vpliv na biotsko raznovrstnost v tem območju in prenos električne energije. Prav tako bomo predstavili postopek kartiranja občutljivih območij za biotsko raznovrstnost v zvezi z vetrnimi elektrarnami. Konferenca bo trajala tri dni, od tega bo en dan namenjen terenskemu ogledu. Predstavili bomo tudi rezultate monitoringa in druge projektne rezultate. Drugi udeleženci bodo prispevali z izkušnjami iz svojih držav. DOPPS bo natisnil zbornik konference v znanstveni reviji Acrocephalus za nadaljnjo diseminacijo. Konferenca bo služila kot prostor za izmenjavo idej in predvsem za uporabo glavnih rezultatov projekta v drugih državah.
T7.3 Znanstvena članka
Iz zbranih podatkov in dobljenih rezultatov bomo pripravili vsaj dva dodatna znanstvena prispevka, ki bosta služila kot orodje za širjenje znanja in rezultatov projekta v širši znanstveni skupnosti in med bralci znanstvenih člankov. DOPPS bo pripravil prispevek o metodologiji spremljanja elektrokucije, ki še ni bila temeljito obravnavana v znanstveni literaturi. Ciljne revije za objavo so tehnične revije za distribucijo električne energije. Drugi prispevek bo osredotočen na ekološko modeliranje in podatke o migracijskih koridorjih in ozkih grl. Ciljne revije za objavo so revije za varstvo narave. Ti prispevki bodo pomembno orodje za širjenje rezultatov projekta, saj so znanstveni članki pogosto primarni vir idej in konceptov za nove projekte.
T7.4 Delavnica za distributerje električne energije
Za širjenje rezultatov, zasnove varnih srednjenapetostnih elektrovodov in predstavitev tehničnih smernic, ter rešitev za ekološki koridor v povezavi z vetrno energijo bomo organizirali enodnevno delavnico, skupaj z terenskim ogledom v SPA Kras. Delavnica bo potekala v prostorih DOPPS-a v Kopru. Povabili bomo vseh 5 distributerjev električne energije v Sloveniji ter predstavnika GIZ. Vsi partnerji projekta bodo prav tako sodelovali na delavnici. Namen delavnice je širjenje rezultatov projekta po vsej državi. Na delavnici bomo prav tako razpravljali o uporabi rezultatov projekta in distribuirali rezultate.
T7.5 Predstavitev rezultatov na konferenci distributerjev električne energije
DOPPS in EP bosta predstavila ključne ugotovitve naloge, zlasti razvoj varnih srednjenapetostnih elektrovodov in tehničnih smernic na strateški konferenci, ki jo organizira GIZ. Predstavili bomo tudi rezultate občutljivostne karte v povezavi z vetrno energijo. DOPPS bo imel eno plenarno predavanje na konferenci, ki bo objavljeno v zborniku konference.
T7.6 Delavnica za vladne organizacije
DOPPS bo organiziral delavnico za vladne organizacije glede zaščite migracijskega koridorja, na kateri bodo predstavljeni rezultati projekta. Delavnica bo potekala z udeleženci iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za okolje in prostor.
