Opis
Beloglavi jastreb je druga največja evropska ujeda, saj njegov razpon kril meri krepko čez 2 metra in pol. Poleg velikosti, ga prepoznamo po zelo dolgih in širokih perutih z dobro vidnimi primarnimi peresi, zelo kratkemu repu, svetlo-rjavi obarvanosti trupa in dela kril ter svetli glavi. Prehranjuje se skoraj izključno z mrhovino, gnezdo pa naredi v skalnih policah ali špranjah. Gnezdi kolonijsko.
Razširjenost
Beloglavi jastreb je razširjen na območju Mediterana, Severne Afrike in JZ Azije. V Sloveniji ne gnezdi, a predvsem območje JZ dela države redno preletava, saj osebki iz gnezdilnih kolonij na Cresu redno obiskujejo krmišča v SV delu Italije. Pri nas jih tako najlažje opazujemo nad pobočji Volovje Rebre in Breginjskega Stola.
Ogroženost
Vrsto najpogosteje prizadanejo zastrupitve, povzročene s strani človeka. Pogosto pri tem tarčna vrsta ni beloglavi jastreb, pač pa različne vrste zveri, ki jim ljudje nastavljajo zastrupljeno mrhovino.
Na občutljivih mestih (izpostavljenih grebenih) na katerih se jastrebi dvigujejo s pomočje termike, jih močno ogroža tudi postavitev vetrnih elektrarn. Zaradi tega je eden izmed glavnih ciljev projekta vzpostavitev varnega selitvenega koridorja za jastrebe in druge ujede.
Zanimivost
Izjemno kisla želodčna kislina, ki jo imajo beloglavi jastrebi v trebuhu, jim omogoča, da med hranjenjem z mrhovino brez težav zaužijejo tudi izjemno močne patogene, kot sta anktraks in kolera. S tem pa te nevarne snovi tudi razgradijo in odstranijo iz okolja.
